Kratka zgodovina postavitve jaslic
Krščansko izročilo v pisani besedi ali preko umetniških upodobitev skozi zgodovino pripoveduje o Kristusovem rojstvu.
Sveti Frančišek Asiški, ki je živel med leti 1181 in 1226 velja za tistega, ki je prvi postavil zamisel in upodobitev božičnega dogodka. Prve žive jaslice je zasnoval pred dobrimi 800 leti (natančneje 1223) v gorskem kraju Greccio, ki se nahaja med Assisijem in Rimom.
Sprva so hišne jaslice postavljali le plemiči in bogate družine, kasneje pa tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih; naprimer v Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene že leta 1562.
Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda.
Ko so se v 13. stoletju oblikovala naša mesta, so se vanje kmalu naselili tudi frančiškani in s seboj prinesli duh svojega ustanovitelja.
Med zgodnejšimi jasličnimi motivi se pojavljajo že v 13. stoletju na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek naših jaslic povezan s prihodom jezuitov.
V prvi polovici 17. stoletja so z namenom ljudem približati božični dogodek, z gledališko igro uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi s slovensko zibelko.
Da bi ohranili učinek dramske igre v božičnem času, so bistveni prizor dogodka postavljali vedno enako. Tako nastale jaslice, kakor jih poznamo danes: figurice v obliki majhnih kipcevi naj bi neme in molče nadaljevale tisto, kar se je predhodno odvijalo na odru.
Teološko sporočilo jaslic
Sporočilo jaslic je, da se je Bog učlovečil zato, da bi si približal človeka in stvarstvo, oziroma jima prišel naproti.
Bog sam je v Jezusu postal človek, nebogljen otročiček in kot tak sprejema vse ljudi vseh časov, zveza človeka in Boga pa se je zgodila po Marijini privolitvi ob oznanjenju.
Božje rojstvo, uprizorjeno v jaslicah, je potrditev dobrote stvarstva, saj Bog postane človek, da bi vse poveličal do končne nove zemlje in novega neba.
Jaslice so tudi hvalnica Božji materi Mariji, ki je rodila Sina in s tem postala sodelavka pri odrešenju.
Onkraj motivike jaslic je pomembno tudi aktualno sporočilo odrešenja, saj Jezusovo rojstvo ni le zgodovinski dogodek, ampak je nenehno ponavljanje resničnosti Kristusovega rojstva. To se ne dogaja samo v Sveti deželi, ampak povsod po svetu in v vsakem času, zato so tudi jaslice z vpetostjo v posamezne kulturne prostore etnično obarvane. Slovenski človek tako naprimer hlevček postavlja v slovensko pokrajino s planinami in podobno.
Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti družine, saj sodi med najbolj zaželjene in vese dogodke krščanske tradicije pri nas.
Simbolika
Človek je simbolno bitje, zato preko znamenj in simbolov doživlja stvarnost, ki ga obdaja. Jaslice so vidna upodobitev dogodka, ki je pomemben za človekovo razumevanje nadnaravnega poseganja Boga v svet ter so simbol razodetja Božje odrešenjske ljubezni. Kristusovo učlovečenje je teološki temelj vsega simbolizma v bogoslužju, jaslice pa nam preko rojstva odkrivajo Božji sestop v ustvarjeni svet.
Jaslični prizori in različne kulturno pogojene postavitve upodabljajo božične dogodke, kot jih opisujejo evangeliji ali apokrifna poročila, ljudska domišljija in krajevne šege pa so dodale nove elemente.
Rojstvo je vedno središče jaslic, zato ga jasličarji postavljajo v naravno ali navidezno središče pokrajine. Osrednji liki so mali Jezus, Božja mati Marija in sv. Jožef; te tri figure so običajno najskrbnejše izdelane in so pogosto tudi ogledalo časa, v katerem so nastale.
Med motivi stalnih prizorov so angel miru, ki nad betlehemsko votlino oznanja besede »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« (prim. Lk 2,14), pastirji kot predstavniki poljedelske kulture ter modri z Vzhoda, ki simbolizirajo poklon znanosti in vladarjev novorojenemu Gospodu. Sveto pismo o prisotnosti živali v hlevu ob Jezusovem rojstvu sicer ne govori, toda ravno poročilo o pastirjih in jaslih je dalo ljudski domišljiji pobudo, da je začela upodabljati zlasti tiste živali, ki so bile blizu vsakdanjemu človeku.
Jaslice so znamenje odrešenja, ker so simbol stvarnosti Kristusovega rojstva v mrazu in trdoti, uboštvu in odrinjenosti. Nagovarjajo nas z znamenji in simboli, za katerimi živi celotno Božje sporočilo človeku in vabilo k miru v ljudeh in med njimi. Božje učlovečenje in rojstvo sta poseg v stvarstvo, ki je en sam prostor Božjega bivanja, navzočnosti in delovanja.
Besedilo je povzeto po knjigah p. dr. Leopolda Grčarja Jaslice in Nika Kureta Jaslice na Slovenskem
