Kortežansko opasilo 2025
19.10.2025
Sicer se v današnjih časih opasila predvsem spominjamo, obeležujemo pa ga obvezno s svečano sveto mašo in druženjem ob obloženi mizi po njej. Naše društvo se vsako leto tega praznika spomni s priložnostno krajšo prireditvijo.
Letos sem predstavila nekaj zanimivosti iz zgodovine kraja, in sicer o kortežanskih priimkih.
Od kod izvirajo naši priimki - o kortežanskih priimkih (Vir: Nada Morato, rodbinska kronika Globoko so korenine - Korte, izdano leta 2004 v rodbinski samozaložbi).
Po abecednem vrstnem redu:
Felda (Korte) je priimek, ki ga ni dobiti nikjer. Morda je prišel "s severa".
Grbec (Korte). Grbci so tukaj od leta 1512 (po mnenju pokojnega zgodovinarja Pahorja pa lahko že iz 15. stoletja) - prišli so iz Čičarije. Najprej so prignali k morju na zimsko pašo svoje ovce, nato so se sem še preselili. Grbcev je v Kortah veliko, zato se razpoznavajo po hišnih imenih ali vzdevkih: ČURMANOVI (Čedlje) so dobili hišno ime po Ivani Čurman (1809 - 1876), ki se je sem primožila. Priimek je leta 1723 zapisan v najstarejši krstni knjigi kot Chiurman. DELEGATO (Korte) - iz te rodbine je bilo več vaških županov (ali odposlancev v mestnem svetu). BRBIĆIĆ (Čedlje) - verjetno po poklicu, ki so ga opravljali (brivec). MAZALIĆ (gornji del vasi Korte). Mlajše rodbin se razpoznavajo še po drugih vzdevkih, domiselnih pa tudi smešnih.
Hrvatin (Korte). Starejši veji so dali vzdevek STARCI, potem so B'LINI (beli ali tudi lepi - po beli noši). Prišli so "od Zagreba" - lahko kot uskoki od Žumberka. V obdobju turških vpadov so se naselili po tržaški okolici (Kontovel 1499). Ker so bili uskoki pravzaprav vojaki, so jih nameščali v trdnjave ob turških poteh, mesto Trst pa jih je sprejemalo v službo kot čuvaje javnega reda. Mlajša veja Hrvatinov je iz meščanske hiše z napisom in letnico 1739, ki stoji v Duljnji vasi - Korte. Hiša nima vzdevka. Družina je prišla v Korte iz Hrvatinov nad Miljami. Rodbine Hrvatin so še ZANETO, PULICAJ, FELDIČ.
Jeličič (Cetore). Prišli v Cetore iz Istre. Prvi je prišel od tam kot kočijaž župnika Franca Ravnika (v Kortah med letoma 1871 - 1883).
Jurjevič (Stara vas - Običan). Prvi je prišel v Staro vas z Momjana pred 400 - 500 leti in to po veliki kugi, ki je po teh krajih razsajala. Poročil se je z edinko - prišel je na robo. Njegova potomka Amalija, *1913, se je poročila s Klevom (sin Lucijan).
Kleva (Cetore). Priimek je doma v Cetorah in na Maliji in le še v enem primeru v Kortah, izvira pa iz Smrij (Prem) - tam je ohranjen kot Dekleva (De Kleva). Veliko takih je danes v Ilirski Bistrici in v Podgradu. Sicer pa je zaselek s tem imenom 20 km oddaljen od Maniaga, pod hribovito Benečijo, kjer je veliko takih primerov. Beseda pomeni v tamkajšnjem govoru "navzgor". Iz Benečije so se Kleve selili proti vzhodu na rob Brkinov in v hribovito Istro, kjer so bile boljše klimatske razmere kot pri njih. Prvi Kleva (Martin *1691, žena Marjeta Krakov, poročena 17. 1. 1724) so se naselili v Cetorah, nato so se razširili na Malijo in v Korte. Priimek je prišel sem v prvi polovici 19. stoletja, ko so se trije bratje Kleva: Anton, Ivan in Matija oženili s tremi sestrami Benedetti: Mihaelo, Marijo in Ivano. Matija se je oženil z Ivano in prišel v Korte k Benedettijevim "na robo", torej za zeta. Domovom, kjer se je Klevova kri mešala z Benedettijevo, še danes kdo reče Benedettijevi.
Mejak (Korte). Ločimo dve rodbini, prva Pri Mihotovih (ker je bilo pri hiši več zaporednih Mihov) - je v Korte prišla od Trsta, iz Boljunca. Drugi Mejaki so se nastanili na Vrhu (Medoši). Prišli so iz Dolenje vasi.
Morato. Davni predniki so prišli v Izolo iz Furlanije (Latisane) v začetku 14. stoletja ali že precej prej. Dosegli so tudi plemiški naslov. Ob padcu Beneške republike 1797 je v Izoli izbruhnil upor proti mestni oblasti, ki je podpisala mir in izobesila avstrijsko zastavo. Razjarjena množica je ubila župana Pizzamana pomotoma, namesto bogatega plemiča de Giuseppeja Moratta, ko sta bežala na podeželsko županovo posest.
V prvi kortežanski družinski knjigi so Moratti vpisani že med letoma 1710 in 1712, letnica je nečitljiva, v družinski knjigi so na koncu 18. stoletja na čelu družin Morato vpisani tako: Pasqua Moratto vd. di Antonio, 9. 4. 1777, poročena 1805; Simon Moratto di Domenico 25. 10. 1777, Giuseppe Moratto di Simone, 2. 3. 1815, Domenico Moratto di Giuseppe, 3. 1. 1796, Mattio Moratto, fu Valentino 11. 5. 1805, (Valentin (*1780). Skupnega prednika po mat. knjigi nisem mogla najti, zato sem za večinske kortežanske Morate postavila Valentina (*1780). Delijo se na Morate iz Škamala, ki so zdaj v Izoli, in Morate, ki živijo v Kortah. Kot vsi, ki so se naselili med Slovence na podeželje, so se tudi Morati poročali s Slovenkami (iz rodu Medoš, Benčič, Muhlič, Grbec, Rakar, Veljak, Škerlič) in se sčasoma poslovenili. Priimek je zapisal z enim t - jem že leta 1925 Matija (1866 - 1942) v prošnji in načrtu za gospodarsko poslopje. Sicer se ta priimek z enim t - jem javlja tudi v 17., 18. in 19. stoletju.
Novak (Čedlje). Novaki so prišli sem iz Puje pod Morgani, saj jim je grofica s Kašlerja dala posest. Morali so ji zato plačevati za maše. V Pujo so prišli kot pastirji iz Vrem, njihovi predniki pa iz Kranja. Predel vasi, v katerem živijo, se imenuje Novaki.
Panger (Korte). Priimek je zabeležen v prvi farni matični knjigi, v letu 1772 v mapi plemiča Grisonija s Kroga. Pomeni pa upevati - in Pangerji so pevci!
Pistan. V letih 1573 in 1597 je služboval v Kaštelu župnik Frane Pistan, ki je namesto piranskega vicedoma nekomu iz vasi napisal testament v glagolici. Nato ga je nesel v Piran k notarju, da ga ob prisotnosti vicedoma, ob njegovem narekovanju, prevede v latinsko-beneško govorico in zapiše z latinskimi črkami. V naših rodovnikih je zapisana Ivana Pistan (Kršanka *1890), ki se je iz območja Kaštela poročila v našo faro. Ker je bila umrljivost v tistih časih velika, je preživela dva moža, Alojza Jurjeviča (*1881, = 1906) in Matijo Škerliča (1872 - 1924 = 1922) in se poročila še tretjič, to je z Alojzem Moratom (1882 - 1955).
Rakar (Šared - Montekalvo). Rakarji so prišli na prelomu iz 19. v 20. stoletje na Vrh (Šared) iz Dvorov in Movraža, podnožja Čičarije, zato so jim rekli Ćići z Vrha. Rakarji so z družinami Mikac, Rožac, Jerman od Jizlanov kupili oddaljena posestva, ker so se ti zaposlovali v ribji industriji in opuščali kmetovanje.
Škerlič (Čedlje). V Čedljah je celo predel z imenom Škrlji. Rodbina se je cepila na več družinskih vej. Ne vem, če to drži, a moja "sekrva" je pripovedovala, da so prišli iz Črne gore. To je tudi možno, saj so z vzhoda za časa turških vpadov prihajala v zaledje Tržaškega zaliva ljudstva s priimki, ki so se končevali na -ić.
Tul (Korte). Tuli so prišli v Korte iz tržaške okolice. V Mačkovljah jih je kar nekaj.
Darinka Jug (Morato)
Trenutno ni nobenega komentarja:
