www.korte-kultura.net

 

 


 

 

 

 

 

NOVICE DRUŠTVA

RSS 


 

Kortežansko opasilo 2016
17.10.2016
Kortežansko opasilo 2016
Opasilo je ime za praznik v spomin na kak pomembnejši dogodek. Domačini v Kortah prazniku rečemo tudi »pasilo«. Besedo si je moč razlagati na več načinov: Ker pa je iz preteklosti znano, da se je povsod na slovenskem in tudi primorskem ozemlju za cerkveni praznik cerkev »pasalo« (obkrožilo) s svečami, je mogoča tudi domneva, da izraz opasilo izhaja od tu, sicer pa: • iz »vasila« - je vaškega praznika na vasi, • iz besede »spasiti« - očuvati, • iz besede »pas« - procesija okoli cerkve, kar pravzaprav vse drži, predvsem pa velja, da je to v prvi vrsti praznik župnije in župljanov. Kortežanska župnija praznuje svoj drugi župnijski praznik vsako tretjo nedeljo v oktobru - najvažnejši župnijski praznik je 17. januarja, ko goduje njen zavetnik sveti Anton Puščavnik. Opasilo je sicer sprva nastalo v septembru, a so ga prenesli na oktober, saj je bila v septembru trgatev, v oktobru pa že novo vino in tudi čas pred zamudnim obiranjem oljk. Med okoliškimi vasmi se je vzpostavilo pravilo, da ne praznujejo vse hkrati (napr. v Padni praznujejo en teden prej). Naše opasilo je nastalo v spomin na gradnjo cerkve z zvonikom, ki je bila zgrajena okoli leta 1800. Prej je imela župnija le zvončnico - majhno cekvico ali kapelico s »škarjico« namesto turna, ki se je nahajala nad pilom - vodnim izvirom. V tem času so Kortežani gradili novo francosko cesto v dolino Drnice, ki je vodila »proč od morja«. Nov čas na prelomu stoletij, po propadu Napoleona in v prvi polovici stoletja pa je tudi posegel v mentaliteto ljudi: Korte so dobile kot prve v slovenski Istri tudi državno ljudsko šolo (natanko na dan letošnjega opasila, 16. 10., je praznovala 197 let). Kmalu nato se je povsod po Evropi začel narodni preporod. Naj naštejem o tem prazniku še nekaj drobnih zanimivosti iz preteklih časov: • Iz kronike narodnega buditelja in kortežanskega župnika Franja Ravnika je moč razbrati, da so med leti 1815 in 1823 imeli ob tem prazniku obvezno procesijo. • Iz arhiva je razvidno, da je jeseni 1884. razsajala kolera, zato so otroci pričeli s poukom šele novembra. Domnevamo lahko, da opasila takrat niso praznovali. • Za opasilo leta 1937 so ples priredili izolski fašisti in s tem prilastili starodavno pravico domačinov, da očuvajo svoj praznik. Domači fantje se niso dali in kljubovalno peli slovensko. Neko dekle je fašistu zavrnilo ples, zato se je vnel prepir in pretep – kar nekaj domačinov so pozaprli. Sicer pa lahko iz ohranjenih virov sklepamo, da so nekoč v Kortah opasilo praznovali s plesom na odprtem, igrali so domači godci (Korte so imele v začetku 20. stoletja svojo vaško godbo na pihala), pobirali dajatve in imeli sejme in veselice tudi po tri dni. Sorodniki in znanci so prihajali na obiske in pili sladki mošt. Fantje iz okoliških vasi so ostali v vasi po 2, 3 dni, da bi na kako brhko domačinko »vrgli oko«, saj so domači svoja dekleta sicer skrbno čuvali. (Viri: Nada Morato: »Korte« in »Ravnikova dediščina v Kortah«, Sergij Vilfan: »Vprašanje opasila«, po ustnem izročilu)
Trenutno ni nobenega komentarja:
Vpiši komentar
* Ime
* Email (ne bo objavljen)
*
* Prepiši verifikacijsko kodo
* - Obvezna polja
 
 

 

 


napovedi / novice / pritkovalska skupina / galerija Korte / pevski zbor / dramska skupina / folklorna skupina / pustna skupina /
 kresovanje / razstave /  zgodilo se je ... / publikacije / foto galerijao kraju Korte / lokacija / kontakt / povezave /
 Kaj so piškotki?  / Izjava o zasebnosti /
 domov


 

 
   Uredi

Vse pravice pridržane - Kulturno društvo Korte & Copyright 2010

   

 Created by StudioIntera  /  Powerd by SpletObjava