| |

Knjiga ima na platnici tigrovske simbole in tri slike, ki označujejo
tri obdobja kortežanskega čedermatstva in sicer avstrijsko, ko so se
borili proti italijanski iredenti, italijansko in fašistično ter
povojno. In le o prvih dveh je nato tekla beseda, največ seveda o
Esihovem času (1925-1984) in o Nartnik-Orlovem (1915-1919) in ob
prihodu italijanske vojske v Korte. Večer so popestrili odlomki iz
knjige, ljudsko izročilo in pesem Alojza Kocjančiča, tudi istrskega
čedermaca in Esihovega prijatelja.

Knjiga je diplomsko delo na Filozofski fakulteti za zgodovino
ljubljanske univerze. Avtor je temeljito obdelal ogromno literature,
predvsem pa še neobdelane vire iz domačega farnega arhiva in
škofijskega v Trstu, pa tudi tiste iz občinskega izolskega in
pokrajinskega iz Kopra.
Po predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali album o
življenju in delu Karla Esiha in album Napisi in zapisi v kraju – v
njem tudi spoznajo delo njegovih predhodnikov.
Ob branju knjige se bodo najstarejši Istrani lahko »našli«, mlajši pa
»primerjali« svojo držo z držo svojih prednikov!
Nova
knjiga Nade Morato
KRUH IN RIBE
V
Kortah so 20. januarja 2008 pripravili lepo prireditev in sicer
razstavo umetniške fotografije Ljuba Radovca Duhovno življenje v
Kortah. Umetnika je predstavil umetniški zgodovinar Mehmedovič.
Predstavitvi razstave je sledila predstavitev 32. knjige
folklornega slovstva Glasovi Kruh in ribe. Moderatorka celotne
prireditve je bila Tanja Jakomin, Založbo Mohorjeve družbe, ki je
knjigo izdala pa je zastopala Alenka Veber. Spregovorila je
avtorica knjige. V kulturnem programu so nastopili: otroška
skupina društva Usakošćat z otroškimi igrami, dramska skupina z
branjem zgodb in ženski pevski zbor s Škofij, ki ga vodi Marjetka
Popovski.
Knjigo so nato predstavili, 13. februarja v tržaškem Narodnem
domu. Zanimanje za knjigo je bilo na obeh prireditvah veliko. V
Trstu je vodil predstavitev Boris Pangerc, Glasove je zastopala
njena urednica dr. Stanonikova, založbo pa njen direktor dr.
Faganel. V kulturnem programu je nastopila skupina Stu ledi, Gec
Loredana iz radia Trst A je predvajala tri narečne zgodbe in sicer
mačkoljansko, šćedenjsko in vrhovsko-sovodenjsko. Zakuska je bila
v znamenju kruha in rib, kar je večer še bolj povzdignilo.

Predstavitve knjige prirejajo kulturna društva skupaj z Založbo
Mohorjeve družbe, ki je knjigo izdala. Za kraje, kjer se predstavitev
vrši je to velik dogodek, saj so knjigo ustvarjali tamkajšnji ljudje,
ki so ponosni na preteklost svojega kraja in na svoje pripovedništvo.

Navdušenje na predstavitvah knjige je enkratno, saj v 563. zgodbah (v
32. knjigi Glasov) je zbrano veliko bogastvo, ki ga je povedalo
preprosto ljudstvo v svojih pravcah, strahljivkah, legendah,
zgodovinskih in socialnih zgodbah, v anekdotah, etnografskih zapisih
in smešnicah. V knjigo smo za bodoče rodove še pravočasno spravili
pripovedi, ki odhajajo v grobove.
Sprehod skozi kraje, kjer se je rojevala knjiga Kruh in ribe
Knjigo Kruh in ribe so predstavili v naslednjih krajih: v Kortah
20.1., Trstu 13.2.,
Ljubljani 18.2., Bazovici 9.3., Celju 19.3., na Vrhu sv. Mihaela (med
Sovodnjami in Doberdobom) 27.3., v Dolu pri Vogljah (pod Repentabrom)
28.3., v Škednju (Trst) 30.3. in v Izoli 10.4.
Vsaka predstavitev je bila posebno doživetje.
Prva je bila v Kortah. Kar veliko ljudi je bilo na tem večeru –
domačini, kolegi avtorice in njeni bivši učenci. Dramska skupina je
predstavila nekaj zgodb, škofijotski ženski zbor pod vodstvom Marjetke
Popovski pa je z ljudsko pesmijo prijetno osvežil večer. Istočasno je
bila v dvorani razstava umetniške fotografije Ljuba Radovca.
Kortežanske žene so publiko počastile s svojimi dobrotami. Bilo je
praznik župnjiskega zavetnika sv. Antona Puščavnika, zato vsestransko
doživet.
V Trstu je bilo zanimivo zato, ker je bila predstavitev v
Narodnem domu, ki so ga fašisti že leta 1920 zažgali, ker je
predstavitev vodil znani kulturni delavec Boris Pangerc, ker so
predvajali izbor govorov s Tržaškega, ker je pela tržaške ljudske
pesmi cenjena skupina Sto ledi, in ker je urednik založbe obljubil, da
bodo izdali narečne zgodbe v najmodernejši tehniki.
V Ljubljani je bila zbrana slovenska novinarska srenja. Z
veliko torto je založba Mohorjeva družba počastila krst svoje prve
knjige Glasov in 20-letnico izhajanja zbirke.
V Bazovici je pel škedenjski zbor pod vodstvom Marjetke
Popovski, svojo zgodbo je pripovedovala 84-letna voznica brez
šoferskega znanja, Vera Žužek (S kamjonom v Trst). Kakšna pripoved
nekdanje partizanke - žene na vozičku in prav na dan žena! Prava
folklorna pripoved s težkih časov in kakšen aplavz! Poleg vsega
navdušujočega, so si tu lahko ogledali delo bazovških klekljaric. Ja,
in kako lepe kulturniške vezi so spletli s tem krajem, kjer stoji
spomenik baziviškim žrtvam. Da, vsem štirim je urednica zbirke
prižgala svečke!
V Celju (in v Ljubljani) je bila predstavljena tudi 33. knjiga
(zgornjesavinjska), ki je vsa zapisana v narečju. Knjigi iz dveh
različnih območij slovenskega prostora: obmorje, kjer je narečje mehko
in prehaja v pogovorni govor in hribovita Savinjska notranjost, kjer
je narečje zvočno še trdo.
Predstavitev v kraju, kjer je divjala vihra prve svetovne vojne –
na Vrhu sv. Mihaela med Doberdobom in Sovodnjami: Tu so člani
društva prikazali svoje zgodbe v obliki igre. Kraj ima komaj 200 ljudi
in prav vsi so se vključili v ta lepi večer in ljudi spravili v bučni
smeh. In, pevke s svojo mladostjo, naj bodo vzgled vsem, ki hočejo
zlasti danes, pozitivno naprej!
V Dolu pod Repentabrom je bila predstavitev knjige prav posebno
zanimiva, saj jo je vodil mlad profesor Danilo, ki je knjigo dodobra
obdelal in zahteval od avtorice interpretacijo zgodb. Predvajal je
posneto zgodbo, ki jo je njemu, še otroku, pripovedoval nono. To je
bila dokaj, tudi za današnji dan, poučna zgodba O volku in lisici, ki
so jo za knjigo zapisali na Goriškem Krasu. Na predstavitvi je pel
zbor pevcev z obeh strani meje - nekdaj skupne občine Repentabor, in
tako izkazal svoje veselje, da jih vsaj v kulturnem življenju skozi
ljudske zgodbe in pesmi, ne ločujejo več, pa da je zdaj konec železne
zavese, ki jih je več povojnih desetletij morila. Na predstavitvi je
razstavljal svoje klesarske mojstrovine iz kamna “repenca” mlad
vogeljski dijak. In hitro so zadevo povezali z zgodbo sosedovega
Mirka, klesarja izpod tamkajšnji kamnolomov, a ujetnika 2. svetovne
vojne v Liverpoolu. Svet je pravzaprav majhen!
V Škednju, ki je danes že v Trstu, v času nastajanja njihovih
zgodb je bil le v njegovem predmestju (tu so nekoč gojili še pšenico
za kruh, ki so ga pekli za Tržačane), je bila predstavitev v kulturnem
domu. Gostje so si lahko ogledali razstavo slik bogate društvene in
intelektualne preteklosti kraja. Pel je domači ženski zbor, ki skupaj
z Dušanom Jakominom zaliva korenine kraja, da slovenska veja lahko še
živi. Ženske so prinesle na mizo svoj kruh iz starih receptov in ribe,
tako kot je ilustratorka Irena Romih nakazala na platnici knjige.
V Izoli so predstavitveno “turnejo” zaključili. S kar devetimi
kulturnimi prireditvami so se srečali s kraji, odkoder so zgodbe, in
povedali tudi, kako so se prepletali dogodki zadnje vojne med Izolo,
kjer avtorica knjige živi in Dolom, kjer je v mladosti živela. Kakšna
naključja! Na tej prireditvi je pel zbor izolskih upokojenk. Druženje
z izolskimi kulturniki, je bilo posebno lepo. Koni je koval načrt,
kako bo iz folklornega slovstva črpal snov za svojo novo risanko.
Klarisa je pripovedovala načrte o sredozemski folklori, Barbara pa
nato prinesla svojo mediteransko knjigo zgodb.
In ob zaključku “sprehoda” le še: ker je v knjigi zajeta preteklost
preprostih in malih ljudi, ki so ločeni od matične domovine, so bila
čustva na predstavitvah razgreta, druženja enkratna in nepozabna. Za
predstavitelje naporna, za krajevna kulturna društva pa prilika za
izkaz identite kraja. Ljudi je zajela evforija moči in prijateljstva
med matico in zamejstvom. Skupaj z zbranimi zgodbam in z novo
vzpostavljenimi stiki, bodo spomini na te večere še dolgo živeli.
OSTALE
PUBLIKACIJE
Knjige, ki so izšle ob podpori KD Korte (ali KS in njenih ljudi, ali v
samozaložbi*).
Avtorica je Nada Morato:
- 1989: Korte (Dvori)
- 1990: Moški pevski zbor Janko Premrl Vojko
- 1995: Ravnikova dediščina v Kortah
- 1998: Popotovanje po izolskem podeželju
- 2001: Ne več tako (ljudska igra)*
- 2001: Stoji učilna zidana
- 2002: Mrak eno Jutrnja; 25. knjiga Glasov (knjiga vsebuje 366 zgodb,
polovica jih je iz kortežanske KS
- 2003: Rodbinska kronika (I. del Globoko so korenine)
- 2004: Korte, Rodbinska kronika (II. del Globoko so korenine)*
- 2006: Stati in obstati (o duhovnih poklicih v župniji Korte)*
- 2008: Kruh in ribe; avtorica je članica KD Korte; to je 32. knjiga
zbirke Glasovi
(folklorno slovstvo), ki se v nekem smislu povezuje s Kortami.
Prva predstavitev je bila prav
tu, 20. jan.
napovedi /
novice /
pevski zbor
/ dramska
skupina /
folklorna skupina /
pustna skupina
/ kresovanje
/
razstave /
zgodilo se je
... /
publikacije / o
kraju Korte /
lokacija /
kontakt /
povezave / domov
|







 |
|