| |
ŽENSKI PEVSKI
ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA KORTE
ŽENSKI PEVSKI ZBOR
KD KORTE GOSTOVAL V BOROVLJAH
Na povabilo Prosvetnega društva Borovlje – Ferlah, Avstrija se je
Ženski pevski zbor KD Korte 10. in 11. julija udeležil srečanja
koroških pevskih zborov Petje pod lipo, ki je bil v Krnici pod
Karavankami v bližini Podna - Bodentala. Vsevedni vodič nam je prvega
dne razkazal Borovlje. Kraj je bil nekoč središče evropskega
puškarstva, ki je zdaj že skoraj izumrlo. Razvoj le-tega je na ogled v
muzeju s pohvale vrednimi dvojezičnimi napisi, ki jih drugod v
javnosti le redko vidite. Člani prosvetnega društva se znajo
pohvaliti, da imajo še nedeljske slovenske maše, pa tudi še slovenske
napise na križevem potu. Iz središča mesta, kjer smo izvedeli o
njihovem društvu tudi v slovenskem jeziku, smo se odpeljali v
predmestje k Cingelcu na ogled njihovega kulturnega doma. V njem so
lepo urejene sejna soba, dvorana za prireditve, soba z arhivom
nekdanje hranilnice z zanimivimi listinami, blagajno in slikami
nekdanjega voditelja in gospodarja te hiše. Njihova kulturna
organiziranost se je rodila v istem obdobju kot kulturna
organiziranost v Kortah, to je na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav
takrat so se porajale Krekove Hranilnice. Pri nas je ohranjena le
stavba ob župnišču in kaka hranilna knjižica.
V Borovljah so na vhodih hiš šentjanževi venčki, ki so starodavna, še
poganska navada. V Primorju običaj še živi v tržaški okolici in na
Krasu. Venčki pa so antipod adventnim (ob najdaljših in najkrajših
dnevih v letu!). Pri nas se kresnični venček nadomešča s cvetjem
svetega Tela, ki se postavlja na okna. »Kresnik« je po osamosvojitvi
zopet prižigal kresove in podil »ća te naše štrige«. Ker se morajo
koroški Slovenci vsakodnevno boriti za svoj obstoj, zelo čuvajo svoje
običaje in besede, saj te kažejo na kontinuiteto kulture naroda.
Iz Borovelj smo se odpeljali v bližnji Šentjanž, kjer je bil festival
tamburaških skupin. V bližini smo si ogledali cerkev z granatami druge
svetovne vojne in slišali o njihovem tedanjem boju za osvoboditev
izpod Nemcev. Pod šotorom smo nato spremljali tamburaške skupine in
plese folklorne skupine Hrvatov z Gradiščanskega ter tistih z Dunaja.
Bilo je kaj slišati in videti: klasično, narodno in sodobno glasbo,
posebno pa njihove bogato rožnate in nabrane ženske noše.
Drugi dan smo si dopoldne ogledali Celovec, njihovo mestno hišo s
knežjim kamnom, kip njihovega zmaja in Marije Terezije, gledališče, se
ustavili ob vrbskem ribiču in slišali njegovo zgodbo. Zapuščajoč
mesto, smo se peljali mimo kraja, kjer se je ponesrečil politik Heider
in slišali kaj o njem in njegovem »profilu«. Prispeli smo na
Gosposvetsko polje. Pred nekaj desetletji sem bila tu, ko je bila še
narava čista, brez hitre ceste, industrijskih in prodajnih centrov.
Prav malo stran se ob vsem tem dviga mogočna cerkev Gospe svete z
dvema zvonikoma, velikanskim zvonom in polna umetnin (mogočni stebri,
zlati oltarji, grob sv. Modesta, freske iz različnih obdobij). V
cerkvi že davno ni več slovenskih napisov. Ob našem prihodu se je
odvijala nemška maša, slovensko berejo le enkrat mesečno. Nabrali smo
si nekaj slovenske literature in si pred cerkvijo ogledali še staro
krstilnico.
Nato smo se odpeljali do vojvodskega prestola, kjer so ustoličevali
koroške vojvode do leta 1414. Čeprav so bili tujega rodu, so
spoštovali jezik domačinov in obred opravljali v slovenskem jeziku. Ob
prestolu smo zapeli koroško narodno Kje so tiste stezice, ki nam je
orosila srce.
Vrnili smo se v svoj stan in se po kosilu odpeljali v Poden. Ta je že
globoko v gorah. Ustavili smo se prav pod ostrim grebenom Karavank, v
Krnici, pod stoletno lipo. Naš zbor je med koroškimi zbori nastopil
predzadnji. Korošcem smo podarili svojo pesem sproščeno in z vso svojo
dušo. Podarili smo jim, kot je rekla zborovodkinja Eneja Baloh, tudi
»nekaj svojega za žejo, okus, vonj in branje«. Po končanem koncertu
smo za slovo peli skupaj z našimi gostitelji. Tega večera se je
prijateljstvo utrdilo. Za slovo smo Boroveljčane povabili v Korte. S
čim bodo pri nas nastopili? S svojim zborom ali s pravkar naštudiranim
Martinom Krpanom? Bomo videli …
Nada Morato,
predsednica KD Korte
Sprehod po Borovljah |
Petje na odru Pri
Cingelcu - slovenski kulturni dom v Borovljah |
|
V muzeju pri Cingelcu |
Ustanovitelj
hranilnice in kulturnega doma v Borovljah na sliki v ozadju |
Gradiščanski Hrvatje -
gostje Tamburaškega festivala v Šentjanžu |
Združeni koroški
tamburaši na festivalu v Šentjanžu |
Zabavni del ... |
Zabava za vse okuse |
Sprehod po nedeljskem
Celovcu |
Ogled Celovca Deželna
hiša |
Glavni trg v Celovcu |
Pri Gospe sveti |
Pred vojvodskim stolom |
Koroška narodna ob
zibelki slovenstva |
Lipa zelenela je -
Petje pod lipo |
|
PREDSTAVITEV
Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte je bil ustanovljen marca leta 2008 na
pobudo kulturnega društva. Taktirko zanj je prevzela mlada, zagnana
zborovodkinja Eneja Baloh. Na začetku je zbor štel enajst pevk. Z
moderno ljudsko in popularno glasbo so se prvič predstavile v svojem
domačem kraju, v Kortah. Že takrat je bilo jasno, da so ubrale pravo
pot, da morajo z delom nadaljevati in razširiti svoj repertoar.
Danes je v zbor vključenih 25 članic. S svojo zborovodkinjo imajo
jasno začrtane cilje, to je vaditi petje vseh zvrsti glasbe, slediti
tankočutnosti in preciznosti svoje vodje in temu dodati stilsko ter
umetniško noto.
Ženski pevski zbor kulturnega društva Korte
na prireditvi
"Primorska poje", 21.3.2010 v Cerknem
KO NAS PESEM PREBUDI …
Petega decembra zvečer 2009 je Ženski pevski zbor našega kulturnega
društva imel svoj prvi samostojni koncert. Zborovodkinja Eneja Baloh
ni imela lahkega dela, ker je skupina v enoinpolletnem delovanju le
postopoma rasla od enajstih na štiriindvajset pevk in novinke je bilo
treba sproti vključevati v skupino. K sreči so pevke glasovno odlične,
da je bil napredek lahko hitrejši.
Zbor je na koncertu uvodoma zapel čedljansko ljudsko Dokler sem še
mlada bila … Pesem je leta 1961 v delu Kort, kjer stoji naš kulturni
dom in se imenuje Čedlje, posnela etnologinja Tončka Marolt. Pesem je
zato postala zaščitni znak našega zbora.
V osrednjem delu koncerta so dekleta in žene zapele še 4 ljudske, na
zaključku pa nekaj filmske glasbe in vedno zelenih popevk. V tem delu
so pesmi spremljali s klavirjem, kitaro in kahonom. Med petjem našega
zbora sta pela še dva zbora: po dolgem premoru domači zbor Ivan Panger
in portoroški mešani.
Nabito polno dvorano je koncert navdušil - gledalce v pravem pomenu
prebudil, kot pravi sam naslov koncerta Ko nas pesem prebudi … . Nekdo
je rekel, da je dvorana od navdušenja »po šivih pokala«. Publike pa je
bilo toliko kot verjetno še nikdar!
Po koncertu je bilo družabno srečanje, ki so ga pripravili: društvo,
pevke in sponzorji. Hvala vsem!
Zborovodkinji in pevkam v
imenu Kulturnega društva Korte prisrčne čestitke in zahvala. Zahvala
pa tudi vsem, ki so z lepo pesmijo in z vzdušjem pomagali soustvariti
ta večer in s tem prispevali h kulturnemu prebujanju našega kraja.
Korte so skupnost, ki si zaradi svoje žlahtne kulturne preteklosti to
vsekakor zasluži!
NM
V petek,
24. aprila je naš Ženski pevski zbor prvič nastopil na pevski reviji
Primorska poje in sicer v prenovljeni dekanski gledališki dvorani.
Poleg našega zbora so peli: mešani zbori Komen , Divača in Brnistra s
Sv. Antona, ženski zbor Korala s Kopra, moški lovski zbor Dekani in
moški oktet Škofije.
Dekanska revija je bila nekaj posebnega, saj so bili vsi zbori na odru
ali pod njim in so vpadali v program s pesmijo skladateljev, ki so se
zvrstili tako: v prvem delu preminuli skladatelji Vinko Vodopivec,
Ubald Vrabec, Karel Pahor in Ignacij Ota. V drugem delu so se zvrstile
pesmi še živečih skladateljev Aleksandra Vodopivca, Alda Kumarja,
Pavleta Merkuja, Patrika Quaggiato in Ambroža Čopija. Za zaključek so
zbori skupaj zapeli legendarno pesem Rada Simonitija Vstajenje
Primorske. To je bil višek večera, ki je spravil dvorano pokonci,
mnogim so se orosile oči, spomini pa poleteli v težke, a složne dni
boja za osvoboditev Primorske.
Kako ponosno so naše pevke pele! Barvitosti in tenkočutnosti njihovih
glasov je brez diha sledila prenapolnjena dvorana. Videti bi morali te
naše pevke med petjem, pa tudi, ko so veselo odhajale z dvorane, sicer
utrujene od generalke in nastopa, a ponosne, da so prispevale svoj
dobri delež k tako lepi, kvalitetni in svojevrstni prireditvi.
Mi, Kortežani, smo skupaj z našim Kulturnim društvom lahko ponosni na
naš nov pevski zbor, pa tudi na projekt tega večera. Zasnoval ga je
namreč naš sovaščan Tone Baloh, oče naše zborovodkinje Eneje. S
posebnim projektom, ki ga je povezovala Nina Luša tudi s posnetimi
besedami skladateljev, se je hotel oddolžiti 40-letnici revije
primorskih pevcev .
Tako: V Dekanih je bilo drugače za uho in oko, posebno pa za dušo!
Pevci so povedali, kaj Primorci smo in kakšni hočemo ostati!
REVIJA
IZOLSKIH OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV
10. decenbra je svetovni dan zborovskega petja in letos so na ta dan v
Izoli drugič priredili revijo občinskih pevskih zborov - nastopili so
štirje in sicer ženski zbor KD Korte, zbor izolskih upokojenk, zbor
izolskih upokojencev in zbor italijanske skupnosti. Vsak zbor je zapel
štiri pesmi. Na koncu je Javni sklad za kulturne dejavnosti pevcem
podelil jubilejne galusove značke. Po končani prireditvi so se skupine
srečale z organizatorji na skupni družabnosti, kjer so tudi peli.
Bil je to prelep večer. Za naš trenutno že dvajsetčlanski zbor posebno
doživetje, saj smo prvič peli izven meja naše krajevne skupnosti. Tudi
malce treme je bilo za ta prvi nastop, čeprav smo se zanesli na
izbrano, korajžno in odločno zborovodkinjo Enejo Baloh. Nekdo mi je
rekel: «Saj ni samo zborovodkinja dobra, tudi material ima dober in bo
zamesila dober kruh!« V dvorani izolskega kulturnega doma je naš zbor
imel kar veliko svojcev, ki so držali pesti zanje. In pevke se niso
odrezale le s petjem, ki je bilo zelo prijetno ubrano, kar je
presenetljivo za tako kratek čas delovanja, manjša skupinica je začela
z vajami šele marca letos, ampak tudi z odrsko postavitvijo: s
Poloninimi lepo izdelanimi lučkami, z Dragičino umetniško besedo kot
spremljavo ljudskim ljubezenskim, in z zaključno skladbo Silvestrski
poljub, ki jo je pospremil s španskim tolkalom kahonom tolkalist Goran
Moskovski. Škoda, da našega nastopa ni videlo in slišalo še več naših
krajanov. Uživali bi, kot smo mi...
Zborovodkinji in pevkam čestitam za uspeh in za pogum, ki ga imajo, da
ob študiju, zaposlenosti, materinstvu, drugih obveznostih in še
kakšnemu konjičku najdejo čas tudi za prevažanje na vaje, saj se jih
kar nekaj vozi od drugod. Naj vidijo ta svetli vzgled vsi v našem
kraju in bližnji okolici, ki še neodločno pomišljajo, da bi se zboru
pridružili! Prejšnji dan mi je pevec nekdanjega kortežanskega zbora
rekel: »Kortežani so potencial - vedno so radi in lepo peli!« - In,
sem mu odgovorila: »Zdaj pojejo Kortežanke, jutri jih pridite
poslušat, pa čeprav v Izolo!«
Predsednica KD Korte
Nada Morato
napovedi /
novice /
pevski zbor
/ dramska
skupina /
folklorna skupina /
pustna skupina
/ kresovanje
/
razstave /
zgodilo se je
... /
publikacije / o
kraju Korte /
lokacija /
kontakt /
povezave / domov
|
|
