| |
Ljudje vedo, da nam življenje podarja prav sonce, da ono vpliva na vse
stvarstvo in so zato hoteli s čarnimi sredstvi soncu moč pomnožiti.
Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Zato so ljudje zanetili blizu
neba, po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo čim
več toplote in svetlobe. Ob najkrajšem dnevu v letu, ob božiču, ko ima
sonce najmanj moči, so najbrž prav zato na ognjiščih žgali hrastove
čoke. Navada je ponekod še živa tudi pri nas.
Drug pomemben element kresne noči je voda. V preteklosti so ljudje
plavali v rekah in potokih, ki so tekli proti vzhajajočemu soncu.
Kopanje v izvirih je prinašalo ozdravljenje, zaščito in očiščenje.
Tretji del te noči so zdravilne rastline, ki v tem času bujno cvetijo
in iz katerih se za to noč naredijo venčki.
Kresna noč je s svojimi stoterimi čari še vedno najskrivnostnejša noč.
Ljudsko izročilo pravi, da je v kresni noči mogoče slišati govorico
živali. V tej noči je možno najti zaklad, priklicati hudiča ali pa
zvedeti za svojo prihodnost.
Tako: Kresna noč je najkrajša v letu, dan pa najdaljši in to se zgodi
21. junija, ko začne poletje. Temu dnevu po astronomsko pravimo
poletni sončni obrat. 21. decembra je ravno obratno, je zimski sončni
obrat in se začne zima. Kresni dan je krščanstvo pomaknilo na 24.
junij, ko je god sv. Janeza Krstnika. Njemu posvečene cerkve so kar v
več primerih ob vodah (v Štivanu ob izviru Timave, ob Bohinjskem
jezeru, bila je ob vogeljskem Kalu pod Repentabrom).
Na predvečer kresne noči se prižigajo kresovi, fantje tekmujejo za
najvišjega in skačejo čez njega. Dekleta v tržaški okolici in na Krasu
spletajo iz zdravilnih rastlin venčke in jih obešajo nad vhod svojega
doma. Stara poganska ljudstva so v tem videla obrambo pred boleznijo,
hudo uro, ognjem in kačo. Na Repentabru venčke spletajo iz brd'vinčnika
(križcev - zdravilne rastline za bradavice), ki v tem času bujno
rumeno cveti in se ne takoj posuši. Ponekod delajo venčke iz
šentjanževe rože (Volčji Grad) in kresne praproti, ki sta tudi
zdravilni rastlini O kriesnicih, ki so se v Istri bojevali proti
čarovnicam, ki so »skuhale« točo in druge nezgode, je leta 1897 pisal
Simon Rutar v svoji knjigi Trst in mejna grofija Istra.
|
Na Primorskem so kresovanje in postavljanje venčkov ponosno spodbujali
za časa fašizma in to v znak protesta proti potujčevanju. Socializem
je stare navade prepovedoval. Po osamosvojitvi Slovenije sta običaja
spet oživela, a ne povsod enako, najbolj v Zamejstvu. V Slovenski
Istri manj, ker so tu asimilacijske sile dokaj močne in namesto kresov
na kresni večer ali v čast osamosvojitve, prižigajo prvomajske
kresove. Kresnih venčkov tu ne poznajo, pač pa na novo vpeljujejo
božične venčke.
Krščanstvo slavi cvetje drugače kot poganska kulturna doba. Slavje so
prenesli na Telovo (v Kortah na »sveto Têlo«), ko so otroci cvetje
trosili pred štirimi v naravi postavljenimi oltarji. Med oltarji se je
odvijala procesija ali pašašjon, iz katere besede izhaja stara beseda
opasilo.* V Kortah so za sveto Têlo vso vas okrasili z vezeninami, na
polkna pa obesili cvetje, da ga »bo procesija požegnala«.
|
 |
Običaje neko ljudstvo lahko iz roda v rod goji, jih lahko skriva ali
se podreja sosedovim. To je odvisno od moči miselnosti, ki v nekem
obdobju prevladuje, ali od samozavesti in pokončnosti posameznika ali
celotnega ljudstva.
Moja zadnja zapažanja so taka: Notranja Šavrinija svoje stare običaje
obuja, mesta in vasi ob mestih, kamor so po drugi vojni naseljevali
»izbrane ljudi«, pa ne. S priseljenci – zdaj pretežno meščani,
narodopisne posebnosti pokrajine izginevajo. Potrošniška, že kar
ideologija, pa temu procesu obilno pomaga.
* Škoda, da stare besede izrinjamo iz govora, saj pomenijo nenapisano,
a živo zgodovino tistih, ki jih uporabljajo in so dragocen vir za
znanstvenike. In kortežanski govor ima kar nekaj dragocenih starih
besed in starih navad.
KRESOVANJE
2008
Letos smo v Kortah ponovno obudili v zadnjih desetletjih že pozabljen
običaj svetoivanskega kresovanja, ki se je nekoč sicer odvijal noč
prej, mi pa smo kresovali na dan sv. Ivana, ki je tudi predvečer dneva
slovenske državnosti.
Prireditvi sta prav lepo uspeli. Navzoče sta pozdravila župan občine
g. Tomislav Klokočovnik in predsednik krajevne skupnosti g. Edi Grbec.
Od uglednih gostov so bili prisotni med drugimi tudi pomočnica
ravnateljice OŠ Vojke Šmuc, ga. Vanja Lukežič, msgr. Renato Podbersič
in župnik g. Dinko Bizjak. |
 |
Kulturni program prve prireditve so zasnovali mentorji sekcij
Kulturnega društva Korte Vesna Vatovec z otroško folklorno skupino
Usakošćat, Nada Morato z mladinsko dramsko skupino in Eneja Baloh z
žensko pevsko skupino, ter Željka Ličan Adamčič s skupino otrok domače
podružnične osnovne šole. Harmonikar Alan Petaroš je zastopal izolsko
glasbeno šolo. Povezovalke programa so bile mlade članice oziroma
sodelavke kulturnega društva Nadja Babič, Vesna Vatovec in Ana
Hrvatin.
V igri Majenca avtorice Nade Morato smo prikazali, kako je nekoč ta
običaj izgledal v Kortah pa tudi v bližnjih krajih vse tja do Boljunca.
Posebno zanimiv je bil pogled na prihod župana občine – »jizlanskega«
- na sestanek skupnosti prvo nedeljo maja; ta se je namreč kot gost
udeleževal volitev novega krajevnega župana in po potrebi razsojal
spore. Folklorna otroška skupina Usakošćat je v spletu pokazala nekaj
iger, s katerimi so se nekoč otroci zabavali pa tudi korakov plesa, ki
se je tod plesal. Ob koncu smo videli še bolj sodoben ples.
Odobravanje in močno ploskanje je s svojim prvim nastopom požela
novoustanovljena, zaenkrat še samo enajstčlanska ženska vokalna
skupina pod vodstvom domačinke Eneje Baloh. Predstavile so se s
čedljansko ljudsko pesmijo - Čedlje so zaselek ob kortežanskem
kulturnem domu - Ko sen še mlada bìla, ki jo je etnologinja Tončka
Marolt posnela leta 1961, za triglasje pa priredila Darinka Jug. Zbor
je zapel še zabavnega Mačka v žaklju, »vedno zeleno« popevko Belih
vran iz poznih 60. let. Resna in stroga pevovodkinja Eneja Baloh je v
skromnih treh mesecih pokazala kvaliteto svojega dela in primeren
pristop, za kar je bila deležna prisrčnega odobravanja dokaj
številčnega občinstva. Samo Turk je prireditev opremil z zvočnimi
efekti, pevke pa pospremil s kitaro.
Prireditev, ki smo jo posvetili 500. obletnici rojstva Primoža
Trubarja tudi s prikazom reformatorske literature, je bila uglašena s
pokončno držo naše mlade države in kraja z večstoletno kulturno
tradicijo. Žene so gostile z domačimi istrskimi kuhanimi in pečenimi
štruklji, hroštolami in fritulami, ob katerih pa niso manjkala niti
imenitna peciva z mandeljni, lešniki in orehi. Za potešitev žeje sta
bila dobrodošla domača brgonja in refošk.
Zahvaliti se moramo upravnici mladinskega hotela Stara šola, ge.
Alenki Grozdanovič, ki nam je velikodušno ponudila prostor in opremo.
Veseli smo bili tudi, ko je opazila in pohvalila naš svetoivanski
šopek čarobne noči.
Pod večer je na bližnjem Čuku pod Kašlerjem zagorel visok kres.
Ponosno je dogoreval skoraj tja do zore, kot se za simbol najdaljše
noči v letu in osamosvojitve Slovenije spodobi. Videti ga je bilo po
Piranskem zalivu in Savudrijskem polotoku vse do Buj. Nekoč je mladina
na kresni večer tekmovala, katera vas bo imela večji ogenj in se
zabavala s skakanjem čezenj. Letos je bil tako mogočen, da se na to ni
dalo niti pomisliti, prisotna mladež pa je temu navkljub brezskrbno
rajala skoraj do onemoglosti. Kako tudi ne, saj so se pravkar začele
šolske počitnice...
Da smo lahko zakurili res veličasten kres, je zasluga predvsem dveh
gasilskih strokovnjakov - Nikice Riviča in Boruta Vatovca, ki sta vanj
vložila nemalo truda; ni namreč ravno »mačji kašelj« prepeljati tako
veliko količino lesa s Čedelj gor na Čuka v največji vročini dneva,
potem pa ogenj še varovati in ga končno varno pogasiti….Najlepša hvala
jima. Zahvaljujemo pa se tudi turističnemu društvu Šparžin, katerega
člani so velikodušno pomagali urediti in pospraviti prizorišče.
S tema prireditvama smo se z željo, da bi v bodoče v kraju nadaljevali
z združevanjem moči in krepitvijo medsebojnega sodelovanja, pridružili
našim Zamejcem, ki svojo samobitnost tako ponosno poudarjajo s
prižiganjem kresov in z venčki poljskega cvetja na vhodih v svoje
domove.
Nada
Morato in Darinka Jug
Po bogatem kulturnem programu je vzplamtel kres ...
Kot ta pravi gasilec ...
napovedi /
novice /
pevski zbor
/ dramska
skupina /
folklorna skupina /
pustna skupina
/ kresovanje
/
razstave /
zgodilo se je
... /
publikacije / o
kraju Korte /
lokacija /
kontakt /
povezave / domov
|
|
